Verjetnostni spletni panel 1KA

1KA panel (predhodno je deloval pod imenom CDI panel) je baza polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki so bili rekrutirani iz registra prebivalstva z verjetnostnim oziroma slučajnostnim vzorčenjem in so vnaprej pristali na sodelovanje v spletnih anketah (podrobnosti o vzorcu, rekrutiranju in sodelovanju so v Metodologiji).

1KA panel v letu 2024 šteje že okrog 3.400 panelistov. Predstavlja osnovo za raziskave v akademskem in javnem sektorju, kjer se zahteva višjo kakovost rezultatov. Zaradi verjetnostnega vzorca, razmeroma visokega sodelovanja in skrbne izvedbe namreč 1KA panel z visoko verjetnostjo zagotavlja anketne ocene z nizko pristranskostjo.

Anketiranje v 1KA panelu poteka preko spleta, izvedbo pa je mogoče dopolniti tudi s kombiniranimi načini anketiranja (npr. pisemsko ali telefonsko anketiranje).

1KA panel se izvaja na Centru za družboslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki med drugim razvija tudi orodje za spletno anketiranje 1KA, po katerem je panel tudi dobil ime. Financira se iz sredstev agencije ARIS, evropskih projektov ter sredstev naročnikov.

V primeru interesa je mogoče infrastrukturo 1KA uporabiti tudi za izvedbo ankete na osnovi novega verjetnostnega vzorca, torej izven panela 1KA, oziroma v smislu novega rekrutacijskega vala, kjer je sodelovanje posebej visoko. Verjetnostni vzorci splošne populacije se namreč danes tudi sicer izvajajo predvsem preko spleta.

Spletni paneli

Spletni način anketiranja je močno spremenil anketno raziskovanje in anketno industrijo – glej Callegaro in drugi (2015). Spletne ankete so postale prevladujoč način anketiranja, hkrati s tem pa se je anketiranje tudi zelo poenostavilo, pohitrilo, pocenilo in postalo dostopnejše. Spletno anketo lahko danes ustvari praktično vsak uporabnik interneta (ne le specializirane agencije kot pri osebnem ali telefonskem anketiranju). Posledično se je število anket skokovito povečalo.

Na drugi strani postaja rekrutiranje oziroma pridobivanje oseb v spletne ankete vse bolj težavno, predvsem zaradi upadanja sodelovanja, vse večjih stroškov (respondente je treba nagrajevati) ter zaradi zaostrovanja problematike zasebnosti. V tem okviru so nastali spletni paneli, kjer osebe v zameno za določeno nagrado pristanejo na redno sodelovanje v različnih spletnih anketah. S tem se izognemo potrebi po rekrutiranju za vsako anketo posebej.

Pri veliki večini spletnih panelov se verjetnosti vključitve oseb v tovrstne panele ne nadzira. V takem primeru govorimo o komercialnih oziroma neverjetnostnih spletnih panelih (angl. access panels), ki v panel privabljajo na različne priložnostne načine (npr. preko spleta, po neki drugi raziskavi).

Za zahtevnejše ankete v javnem, neprofitnem in akademskem sektorju pa so se v večini razvitih držav vzpostavili verjetnostni spletni paneli, ki osebe izberejo verjetnostno oziroma slučajnostno (npr. iz registra prebivalstva), in torej ne vključujejo nobenih prostovoljcev. Za podrobnosti glej Vehovar in Čehovin (2022).

Verjetnostni vzorci

Verjetnostni spletni paneli, kot je 1KA panel, temeljijo na verjetnostnem vzorcu, kjer ima vsaka enota v populaciji vnaprej znano in pozitivno verjetnost za vključitev v vzorec (Kalton in Vehovar, 2001, str. 11). Za verjetnostne vzorce praviloma potrebujemo seznam vseh enot; v primeru splošne populacije je to običajno register prebivalstva ali seznam vseh poštnih naslovov v državi.

Verjetnostni vzorci so predpogoj za posploševanje oziroma statistično sklepanje iz vzorca na populacijo, torej za izračunavanje intervalov zaupanja ter preverjanje domnev. Če vzorec ni verjetnosten, potem posploševanje na populacijo načeloma ni mogoče in s tem povezano tvegane je neznano.

Neverjetnostni vzorci (in tudi neverjetnostni paneli), kjer torej verjetnosti enot za vključitev ne poznamo, so hitrejši in cenejši od verjetnostnih, vendar pa dajejo manj točne ocene. Izvedenih je bilo že veliko primerjalnih študij (npr. Cornesse in drugi, 2020; Mercer in Lau, 2023; Dutwin in Buskirk, 2017), ki so enotno pokazale, da so ocene na verjetnostnih vzorcih bistveno bolj točne kot v primeru neverjetnostnih vzorcev.

Poslanstvo 1KA panela

Poslanstvo 1KA panela je zagotavljati cenovno ugodno (neprofitno) infrastrukturo za izvajanje spletnih anket na osnovi verjetnostnega vzorca in najvišjih metodoloških standardov.

1KA panel je bil pilotno vzpostavljen v letu 2022 za namene projekta Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva, ki preverja potenciale verjetnostnega spletnega panela za potrebe uradne statistike, in projekta Ovrednotenje verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov, ki razvija integriran pristop za primerjavo verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov.

Zakaj izbrati 1KA panel?

Verjetnostni spletni panel 1KA (predhodno CDI panel) temelji na verjetnostnem vzorčenju, hkrati pa ima v primerjavi z verjetnostnimi vzorci, ki uporabljajo tradicionalne načine anketiranja (pisemsko, osebno in telefonsko anketiranje), naslednje prednosti:

• Bistveno nižji stroški.
• Hitrejši proces zbiranja podatkov, saj je bilo rekrutiranje (vključno s soglasjem anketiranca) izvedeno že predhodno.
• Hitrejše procesiranje podatkov, ker izpolnjena anketa avtomatično vstopi v bazo odgovorov.
• Manjša družbena zaželenost odgovorov oziroma večja iskrenost pri odgovarjanju na občutljivejše tematike (npr. droge, zdravje, spolnost, finance, politika).
• Ker je panel razmeroma velik, omogoča izbor ciljne populacije na osnovi podatkov v panelu, npr. zgolj enote določene starosti, regije, dohodkovne skupine ipd.

V primerjavi s komercialnimi oziroma neverjetnostnimi spletnimi paneli so prednosti 1KA panela predvsem naslednje:

• Bistveno boljša “reprezentativnost” vzorca, saj se vzorec (verjetnostno) rekrutira iz celotne odrasle populacije v Sloveniji (1.7 milijona) in ne le iz nekaj odstotkov slovenske populacije, ki se je pripravljena včlanjevati v komercialne neverjetnostne spletne panele.
• S tem sta povezani tudi nižja pristranskost in večja točnost ocen, kar izhaja iz verjetnostne narave izbiranja enot. Obsežna primerjava verjetnostnega in neverjetnostnega panela (TAP) je pokazala, da so ocene verjetnostnega panela bistveno bližje populacijski vrednosti.
• Za akademske raziskave, kjer se podatki modelirajo, je pomembna prednost tudi bistveno večja raznolikost respondentov. S tem pa se veča tudi varianca, ki jo modeli lahko pojasnjujejo. V neverjetnostnih panelih so namreč respondenti pogosto zelo podobni in je lahko večina odgovorov predvsem na eni vrednosti, npr. 4 (na lestvici 1-5), z minimalnim pojavljanjem ostalih odgovorov (3, 5). V verjetnostnem panelu pa je variiranje bistveno večje, ker se enote rekrutirajo iz celotne populacije.
• Predvsem pa verjetnostni vzorci – imenujemo jih tudi znanstveni vzorci (Kalton in Vehovar, 2001, str. 11) – dajejo formalno osnovo za statistično sklepanje, s čimer se tveganja za vzorčne napake sploh lahko izračunajo.
• Zaradi znanstvene narave verjetnostnih vzorcev se lahko v primeru akademskih raziskav pomembno povečuje možnost objav rezultatov v najuglednejših znanstvenih revijah.
• Pomembna prednost je tudi manjše breme za respondenta. Panelisti 1KA panela namreč prejmejo vabilo v anketo največ enkrat mesečno, kar se močno razlikuje od komercialnih panelov, kjer so vabila bistveno pogostejša. S tem se izognemo nevarnosti, da panelisti postanejo profesionalni respondenti (angl. professional respondents).
• Tematika, ki jo vsebujejo ankete v panelu, praviloma naslavlja aktualne družbene teme, s čimer se izognemo izjemno širokemu spektru vsebin komercialnega sektorja. Slednje namreč lahko paneliste odvrača od neangažiranega in rutiniziranega odgovarjanja, predvsem pa odvrača od pretiranega vključevanja respondentov, ki jih določena tematika zanima.
• Vsi vprašalniki se sistematično pregledajo, če ustrezajo etičnim in strokovnim standardom 1KA panela, kar zagotavlja visok nivo kakovosti.
• Stopnja sodelovanja panelistov v posameznem valu anketiranja je zaradi vseh navedenih razlogov zelo visoka (okrog 80 % po dveh letih), kar pomembno prispeva h kakovosti rezultatov.

Izpostaviti velja tudi prednosti platforme 1KA, na kateri tečejo ankete 1KA panela:

• Uporabniki lahko sami razvijejo, izdelajo in testirajo vprašalnik v orodju 1KA. Gre za prijazno, enostavno in intuitivno orodje, ki ga je uporabilo že več kot sto tisoč uporabnikov v Sloveniji. Na ta način prihranijo čas in sredstva, hkrati pa utrdijo stik s svojim vprašalnikom. Seveda pa se lahko v razvoj vprašalnika vključi tudi zunanje metodologe oziroma vsebinske poznavalce.
• Ustrezna uporaba orodja 1KA prihrani zamudno pred-pripravo podatkov, posebej v pogledu manjkajočih in nevsebinskih odgovorov (npr. označevanje odgovorov “Ne vem”).
• Uporabniki lahko (po želji) na enostaven način sami utežujejo podatke in preigravajo različne možnosti, saj je v ta namen izdelana prijazna 1KA aplikacija uteževanja.
• Orodje 1KA se razvija v okviru raziskovalnega centra CDI, enako kot 1KA panel, zato je integracija informacijske podpore posebej učinkovita, kar velja tudi za reševanje morebitnih tehničnih težav.