Verjetnostni spletni panel 1KA

1KA panel je infrastruktura za znanstveno raziskovanje metodologije spletnih panelov in tudi za proučevanje izbranih vsebin družboslovnega raziskovanja v akademskem in javnem sektorju, kjer se zahteva višja kakovost anketnih ocen. V razvitih državah se je namreč vzpostavila razmeroma ostra ločnica med verjetnostnimi paneli, ki se uporabljajo skoraj izključno v javnem in akademskem sektorju, ter poslovnimi, marketinškimi in javnomnenjskimi anketami, ki uporabljajo skoraj izključno neverjetnostne panele (angl. access panels).

1KA panel vključuje polnoletne prebivalce Slovenije, v primeru posebnih zahtev pa se lahko izvede dodatno rekrutiranje (npr. mladih, starih od 15 do 17 let). Rekrutiranje se izvaja iz registra prebivalstva na osnovi verjetnostnega vzorčenja, nadaljnji valovi panela pa vključujejo osebe, ki so pristale na sodelovanje v spletnih anketah javnega in akademskega sektorja (podrobnosti o vzorcu, rekrutiranju in sodelovanju so v Metodologiji).

Anketiranje v 1KA panelu poteka predvsem prek spleta; v primeru dodatnih zahtev je izvedbo mogoče dopolniti (npr. s pisemskim ali telefonskim anketiranjem). Infrastruktura 1KA panela je lahko osnova tudi za povsem nov oziroma samostojen rekrutacijski val, kjer je sodelovanje seveda bistveno višje.

1KA panel šteje 3.500 panelistov. Zaradi verjetnostnega vzorca, razmeroma visokega sodelovanja in skrbne izvedbe zagotavlja zelo kakovostne anketne ocene.

1KA panel izvaja Center za družboslovno informatiko (CDI) Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki razvija tudi orodje za spletno anketiranje 1KA. Financira se iz sredstev raziskovalnih projektov in sredstev naročnikov.

Poslanstvo 1KA panela

Poslanstvo 1KA panela je vzpostavitev in vzdrževanje javne neprofitne infrastrukture za izvajanje anket splošne populacije, pri čemer se upoštevajo načela verjetnostnega vzorčenja in najvišji metodološki standardi.

Panel je namenjen podpori znanstvenoraziskovalnemu proučevanju metodologije spletnih panelov in tudi podpori anketnemu raziskovanju javnega in akademskega sektorja.

V vsebinskem smislu 1KA panel pokriva predvsem družbene vidike umetne inteligence in s tem povezanih družboslovnih področij, ki segajo v evropsko vizijo, opredeljeno v instrumentu NextGenerationEU (Make it Green, Digital, Healthy, Strong, Equal).

Česa panel ne izvaja

Panel ne izvaja komercialnih tržnih raziskav. Izključeni so testiranje izdelkov, blagovnih znamk, oglasov in cen, merjenje zadovoljstva strank naročnika ter vsakršno pridobivanje prodajnih stikov. Vsaka anketa mora imeti raziskovalni namen v javnem interesu, rezultati morajo biti načeloma javno dostopni, mikropodatki pa se praviloma arhivirajo v Arhivu družboslovnih podatkov ali enakovrednem arhivu.

Nastanek in razvoj 1KA panela

Panel je bil pilotno vzpostavljen leta 2022 v okviru CRP projekta Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva, ki je preveril potenciale verjetnostnega spletnega panela splošne populacije za potrebe uradne statistike.

Nadaljnje metodološko raziskovanje spletnih panelov je potekalo v okviru TAP projekta Ovrednotenje verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov, ki je razvil integriran pristop za primerjavo verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov, ter v okviru TAP projekta Ocenjevanje in modeliranje pristranskosti zaradi neodgovorov v verjetnostnih spletnih anketah.

Kontinuirano raziskovanje metodoloških vidikov spletnih panelov poteka tudi v okviru temeljnega raziskovanja programske skupine Internetno raziskovanje.

Prednosti 1KA panela

Verjetnostni spletni panel 1KA temelji na verjetnostnem vzorčenju, hkrati pa ima v primerjavi z verjetnostnimi vzorci, ki uporabljajo tradicionalne načine anketiranja (pisemsko, osebno in telefonsko anketiranje), naslednje prednosti:

• Bistveno nižji stroški.
• Hitrejši proces zbiranja podatkov, saj je bilo rekrutiranje (vključno s soglasjem anketiranca) izvedeno že predhodno.
• Hitrejše procesiranje podatkov, ker izpolnjena anketa avtomatično vstopi v bazo odgovorov.
• Manjša družbena zaželenost odgovorov oziroma večja iskrenost pri odgovarjanju na občutljivejše tematike (npr. droge, zdravje, spolnost, finance, politika).
• Ker je panel razmeroma velik, omogoča izbor ciljne populacije na osnovi podatkov v panelu, npr. zgolj enote določene starosti, regije, dohodkovne skupine ipd.

V primerjavi s komercialnimi oziroma neverjetnostnimi spletnimi paneli so prednosti 1KA panela predvsem naslednje:

• Bistveno boljša “reprezentativnost” vzorca, saj se vzorec (verjetnostno) rekrutira iz celotne odrasle populacije v Sloveniji (1.7 milijona) in ne le iz nekaj odstotkov slovenske populacije, ki se je pripravljena včlanjevati v komercialne neverjetnostne spletne panele.
• S tem sta povezani tudi nižja pristranskost in večja točnost ocen, kar izhaja iz verjetnostne narave izbiranja enot. Obsežna primerjava verjetnostnega in neverjetnostnega panela (TAP) je pokazala, da so ocene verjetnostnega panela bistveno bližje populacijski vrednosti.
• Za akademske raziskave, kjer se podatki modelirajo, je pomembna prednost tudi bistveno večja raznolikost respondentov. S tem pa se veča tudi varianca, ki jo modeli lahko pojasnjujejo. V neverjetnostnih panelih so namreč respondenti pogosto zelo podobni in je lahko večina odgovorov predvsem na eni vrednosti, npr. 4 (na lestvici 1-5), z minimalnim pojavljanjem ostalih odgovorov (3, 5). V verjetnostnem panelu pa je variiranje bistveno večje, ker se enote rekrutirajo iz celotne populacije.
• Predvsem pa verjetnostni vzorci – imenujemo jih tudi znanstveni vzorci (Kalton in Vehovar, 2001, str. 11) – dajejo formalno osnovo za statistično sklepanje, s čimer se tveganja za vzorčne napake sploh lahko izračunajo.
• Zaradi znanstvene narave verjetnostnih vzorcev se lahko v primeru akademskih raziskav pomembno povečuje možnost objav rezultatov v najuglednejših znanstvenih revijah.
• Pomembna prednost je tudi manjše breme za respondenta. Panelisti 1KA panela namreč prejmejo vabilo v anketo največ enkrat mesečno, kar se močno razlikuje od komercialnih panelov, kjer so vabila bistveno pogostejša. S tem se izognemo nevarnosti, da panelisti postanejo profesionalni respondenti (angl. professional respondents).
• Tematika, ki jo vsebujejo ankete v panelu, praviloma naslavlja aktualne družbene teme, s čimer se izognemo izjemno širokemu spektru vsebin komercialnega sektorja. Slednje namreč lahko paneliste odvrača od neangažiranega in rutiniziranega odgovarjanja, predvsem pa odvrača od pretiranega vključevanja respondentov, ki jih določena tematika zanima.
• Vsi vprašalniki se sistematično pregledajo, če ustrezajo etičnim in strokovnim standardom 1KA panela, kar zagotavlja visok nivo kakovosti.
• Stopnja sodelovanja panelistov v posameznem valu anketiranja je zaradi vseh navedenih razlogov zelo visoka (okrog 80 % po dveh letih), kar pomembno prispeva h kakovosti rezultatov.

Izpostaviti velja tudi prednosti platforme 1KA, na kateri tečejo ankete 1KA panela:

• Uporabniki lahko sami razvijejo, izdelajo in testirajo vprašalnik v orodju 1KA. Gre za prijazno, enostavno in intuitivno orodje, ki ga je uporabilo že več kot sto tisoč uporabnikov v Sloveniji. Na ta način prihranijo čas in sredstva, hkrati pa utrdijo stik s svojim vprašalnikom. Seveda pa se lahko v razvoj vprašalnika vključi tudi zunanje metodologe oziroma vsebinske poznavalce.
• Ustrezna uporaba orodja 1KA prihrani zamudno pred-pripravo podatkov, posebej v pogledu manjkajočih in nevsebinskih odgovorov (npr. označevanje odgovorov “Ne vem”).
• Uporabniki lahko (po želji) na enostaven način sami utežujejo podatke in preigravajo različne možnosti, saj je v ta namen izdelana prijazna 1KA aplikacija uteževanja.
• Orodje 1KA se razvija v okviru raziskovalnega centra CDI, enako kot 1KA panel, zato je integracija informacijske podpore posebej učinkovita, kar velja tudi za reševanje morebitnih tehničnih težav.

Zasebnost

Vse raziskave se izvajajo v skladu z evropsko Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in nacionalnimi zakoni o varstvu podatkov. V vzorec so naključno izbrani prebivalci Slovenije na podlagi Centralnega registra prebivalstva Republike Slovenije. Sodelovanje je prostovoljno in ga sodelujoči lahko kadarkoli zavrnejo.

V raziskavah se običajno ne zbirajo nobeni osebni podatki. V nasprotnem primeru, so anketiranci o tem obveščeni. Skladno z uredbo GDPR so v akademske in raziskovalne namene v imenu javnega interesa osebni kontaktni podatki uporabljeni zgolj za pošiljanje vabil.

Kako ravnamo z zbranimi podatki:

• Vse osebne informacije hranimo varno, skladno z evropsko in slovensko zakonodajo.
• Dostop do kontaktnih podatkov (npr. ime in naslov) bo v času trajanja raziskave varno hranjen le na Centru za družboslovno informatiko (CDI) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki izvaja raziskavo.
• Imena in kontaktni podatki so po zaključku zbiranja podatkov in pred vsako objavo rezultatov zanesljivo in trajno izbrisani tudi na CDI, anonimizirani odgovori (kjer ni več možno ugotoviti, kdo je na anketo odgovarjal) pa so varno hranjeni za nedoločen čas.
• Iz objavljenih rezultatov ni možno prepoznati nobenega od anketirancev. Občutljivi odgovori in kombinacija le-teh, ki bi zgolj potencialno omogočala razkritje anketiranca, so izbrisani oz. zaščiteni s posebnim režimom omejenega dostopa.

Pravice sodelujoči: Do objave podatkov imajo sodelujoči pravico spremeniti, dopolniti oz. zahtevati izbris odgovorov na katerokoli vprašanje (obrazec). Po izbrisu osebnih podatkov odgovorov ne bo možno poiskati, zato kasnejše spremembe oz. izbris ne bodo možni. V primeru kršenja pravic se lahko sodelujoči obrnejo na Urad Informacijskega pooblaščenca v Sloveniji.

Odgovorne osebe: Raziskavo izvaja Center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, ki je tudi upravljavec podatkov. Vodja raziskave je prof. dr. Vasja Vehovar.

Strokovni standardi

Proces spletne ankete poteka v okviru 12 stopenj in odgovarjajočih priporočil – glej Callegaro in drugi (2015). Pri tem se uporabljajo strokovni standardi AAPOR in ESOMAR.

V pogledu etičnih zahtev za vključitev anketnega sklopa v 1KA panel izrecno etično soglasje sicer ni potrebno, vendar pa ekipa 1KA panela pregleda vsak vprašalnik in presodi, če morda krši splošne strokovne ali etične standarde UL oziroma FDV ter naročnika na to tudi opozori.

Kdor pa potrebuje etično odobritev zaradi zahtev naročnika, založnika oziroma revije ali zaradi narave raziskovanja (npr. doktorski študij), mora tudi v Sloveniji – tako kot drugod po svetu, kjer sta uveljavljena sistema IRB (v ZDA) oziroma ERB (v Evropi) – pridobiti odgovarjajočo odobritev. Če potrebujete ali če zadošča odobritev v okviru FDV, se lahko preko e-pošte kerfdv@fdv.uni-lj.si obrnete na Komisijo za etiko v raziskovanju FDV (KER FDV).

Komisija za etiko v raziskovanju FDV (KER FDV):

• obravnava vloge za etično presojo raziskovalnih nalog in projektov, ki potekajo v okviru Fakultete za družbene vede ter vključujejo raziskovalno delo, ki posega v zasebnost ljudi ali imajo za predmet raziskave ljudi.
• sprejema v obravnavo vloge pedagogov, raziskovalcev in raziskovalnih sodelavcev, zaposlenih na UL FDV ter študentov na predlog mentorja in podaja mnenja o predlogih raziskovalnih projektov, ki vključujejo raziskovalno delo z ljudmi in pri tem uporabljajo metode humanističnih in družboslovnih znanosti.

Spletni anketni paneli

Spletni način anketiranja je močno spremenil anketno raziskovanje in anketno industrijo – glej Callegaro in drugi (2015). Spletne ankete so postale prevladujoč način anketiranja, hkrati s tem pa se je anketiranje tudi zelo poenostavilo, pohitrilo, pocenilo in postalo dostopnejše. Spletno anketo lahko danes ustvari praktično vsak uporabnik interneta (ne le specializirane agencije kot pri osebnem ali telefonskem anketiranju). Posledično se je število anket skokovito povečalo.

Na drugi strani postaja rekrutiranje oziroma pridobivanje oseb v spletne ankete vse bolj težavno, predvsem zaradi upadanja sodelovanja, vse večjih stroškov (respondente je treba nagrajevati) ter zaradi zaostrovanja problematike zasebnosti. V tem okviru so nastali spletni paneli, kjer osebe v zameno za določeno nagrado pristanejo na redno sodelovanje v različnih spletnih anketah. S tem se izognemo potrebi po rekrutiranju za vsako anketo posebej.

Pri veliki večini spletnih panelov se verjetnosti vključitve oseb v tovrstne panele ne nadzira. V takem primeru govorimo o komercialnih oziroma neverjetnostnih spletnih panelih (angl. access panels), ki v panel privabljajo na različne priložnostne načine (npr. preko spleta, po neki drugi raziskavi).

Za zahtevnejše ankete v javnem, neprofitnem in akademskem sektorju pa so se v večini razvitih držav vzpostavili verjetnostni spletni paneli, ki osebe izberejo verjetnostno oziroma slučajnostno (npr. iz registra prebivalstva), in torej ne vključujejo nobenih prostovoljcev. Za podrobnosti glej Vehovar in Čehovin (2022).

Verjetnostni vzorci

Verjetnostni spletni paneli, kot je 1KA panel, temeljijo na verjetnostnem vzorcu, kjer ima vsaka enota v populaciji vnaprej znano in pozitivno verjetnost za vključitev v vzorec (Kalton in Vehovar, 2001, str. 11). Za verjetnostne vzorce praviloma potrebujemo seznam vseh enot; v primeru splošne populacije je to običajno register prebivalstva ali seznam vseh poštnih naslovov v državi.

Verjetnostni vzorci so predpogoj za posploševanje oziroma statistično sklepanje iz vzorca na populacijo, torej za izračunavanje intervalov zaupanja ter preverjanje domnev. Če vzorec ni verjetnosten, potem posploševanje na populacijo načeloma ni mogoče in s tem povezano tvegane je neznano.

Neverjetnostni vzorci (in tudi neverjetnostni paneli), kjer torej verjetnosti enot za vključitev ne poznamo, so hitrejši in cenejši od verjetnostnih, vendar pa dajejo manj točne ocene. Izvedenih je bilo že veliko primerjalnih študij (npr. Cornesse in drugi, 2020; Mercer in Lau, 2023; Dutwin in Buskirk, 2017), ki so enotno pokazale, da so ocene na verjetnostnih vzorcih bistveno bolj točne kot v primeru neverjetnostnih vzorcev.