english flag ENG

Novice

Novice
 

Marec 2025: Zaključena Anketa o staranju prebivalstva in demenci

Anketa o staranju prebivalstva in demenci, ki predstavlja 8. val 1KA panela, je zaključena. Odgovorilo je 1.577 od 1.942 povabljenih oseb, kar pomeni 81-% odziv.

 

Februar 2025: Zaključena anketa Duševno zdravje mladih

Anketa Duševno zdravje mladih, ki predstavlja 7. val 1KA panela, je zaključena. Odgovorilo je 483 od 770 povabljenih oseb, kar pomeni 63-% odziv. Med obstoječimi panelisti jih je odgovorilo 260 oziroma 70 %, iz novega vzorca pa se jih je odzvalo kar 56 % oziroma 223.

 

Januar 2025: Zaključena anketa Mladi in digitalne tehnologije

Anketa Mladi in digitalne tehnologije, ki predstavlja 6. val 1KA panela, je zaključena. Odgovorilo je 579 od 1.183 povabljenih oseb, kar pomeni 49-% odziv. Med obstoječimi panelisti je odgovorilo 261 enot oziroma 68 %, iz novega vzorca pa se jih je odzvalo 40 % oziroma 318.

 

December 2024: Objava poročila Umetna inteligenca v Sloveniji 2024: uporaba in stališča

V decembru je bilo objavljeno poročilo Umetna inteligenca v Sloveniji 2024: uporaba in stališča. Raziskava je bila izvedena v okviru 1KA panela (junij 2024) na n = 869 enotah. Dostopno je tukaj. Glavne ugotovitve so naslednje:

  • Generativno umetno inteligenco (GenUI) je v zadnjih 3 mesecih uporabljalo 25 % uporabnikov interneta v Sloveniji.
  • Pri uporabi in stališčih do GenUI zaznamo trend, ki sovpada s splošnim vzorcem zgodnjega posvajanja novih tehnologij. Med uporabniki interneta so podskupine
    z višjo uporabo GenUI moški, prebivalci urbanih naselij in regij ter osebe z več kot srednješolsko izobrazbo. Zelo izstopajo tudi šolajoči, nekoliko pa tudi delovno aktivni. Uporaba GenUI s starostjo upada, z izobrazbo pa v splošnem narašča. Višja uporaba je tudi med naprednimi uporabniki interneta.
  • Glavna razloga za uporabo GenUI je radovednost (95 %) in raba v zasebne namene (82 %).
  • Dnevni uporabniki GenUI (9 %) predstavljajo zaenkrat le 2 % vseh uporabnikov interneta. V smislu vsakodnevne rabe se še vedno nahajamo v zgodnji fazi posvajanja GenUI.
  • Primerjave z raziskavami v ZDA kažejo, da slovenski uporabniki glede rabe GenUI ne zaostajajo, kažejo pa nižje zavedanje potencialov GenUI, predvsem pa so manj zaskrbljeni glede razvoja GenUI.
  • Uporabniki rezultatom GenUI zaupajo bistveno manj kot strokovnjakom (2.3).
  • Skoraj desetina uporabnikov GenUI že dnevno uporablja GenUI, da hitreje opravi delo na delovnem mestu.
  • Glede prepovedi rabe UI v izobraževanju (3.0) so respondenti razdeljeni na dva enaka dela, izrecno pa tako prepoved podpira kar 29 % respondentov. Tudi splošna prepoved uporabe UI ima določeno podporo (2.5), izrecno pa splošno prepoved podpira 11 %.

 

Oktober 2024: Priprave na jesenski val - poziv za predloge

V novembru bo izveden nov val 1KA panela. Na osnovi obstoječih panelistov je mogoče izvesti skoraj 3.000 anket, z novo rekrutacijo pa seveda poljubno več. Dogovoriti se je seveda mogoče tudi za izvedbo samostojne raziskave. Zainteresirani za vključitev svojega vprašalnika v 1KA panel se lahko obrnejo na KONTAKTE.

 

September 2024: Zaključena Anketa o uporabi interneta in aktualnih družbenih vprašanjih (5. val 1KA panela)

Anketa o uporabi interneta in aktualnih družbenih vprašanjih, ki predstavlja 5. val 1KA panela, je zaključena. Odgovorilo je 3766 od 8917 povabljenih oseb, kar pomeni 42-% odziv. Med obstoječimi panelisti je odgovorilo 1341 oziroma 83 %, iz novega vzorca pa se je odzvala tretjina – 2425 oziroma 33 %. Metodološko poročilo je v zavihku Poročila, kjer so objavljeni tudi rezultati v obliki sumarnikov.


Julij 2024: Objava končnega poročila evalvacije verjetnostnih in neverjetnostnih vzorcev

Objavljena je končna verzija poročila o primerjavah ocen na osnovi verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov - tukaj.
 


Junij 2024: Začetek novega vala 1KA panela

Junija se pričenja nov val 1KA panela v letu 2024. Vanj je vključenih 1617 panelistov iz 2023, v panel pa je povabljenih tudi 7300 novih anketirancev. V tem okviru potekajo številni eksperimenti, predvsem v pogledu višine nagrad. Raziskava obravnava različna področja; v grobem je razdeljena na štiri slučajnostne dele: sovražni govor na spletu, dezinformacije, uporaba interneta ter splošni sklop z vprašanji, ki pogosto generirajo razlike med verjetnostnimi in neverjetnostnimi paneli.
 


November 2023: Predstavitev zaključkov projekta na Statističnem uradu Republike Slovenije

Člani Centra za družboslovno informatiko (CDI) so ob zaključku projekta Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva (ARIS šifra V5-2157, vodja projekta prof. dr. Vasja Vehovar) obiskali Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Plenarne predstavitve, ki je potekala 20. novembra, so se udeležili mag. Apolonija Oblak Flander, vršilka dolžnosti generalnega direktorja SURS, in približno 40 metodologov.

Na obisku so člani CDI izvedli plenarno predstavitev ključnih rezultatov projekta, ki temeljijo na preučevanju potenciala verjetnostnih spletnih panelov v uradni statistiki s poudarkom na stroških in kakovosti podatkov. Pilotni verjetnostni panel v Sloveniji je pokazal določen potencial, a tudi omejitve. Prednosti, ki jih velja izpostaviti so predvsem stroškovni prihranek ter večja hitrost in poenostavitev zbiranja podatkov. Omejitve pa se nanašajo na pristranskost določenih ocen, nepokritje in nizko stopnjo sodelovanja. Kot možne alternative verjetnostnemu spletnemu panelu so bile predlagane strategije, kot je kombinacija spletnega načina s terenskim ali telefonskim anketiranjem.

Projekt V5-2157 je obravnaval verjetnostne spletne panele za anketiranje, kjer gre za verjetnostno izbiro enot v vzorec, enkratno rekrutiranje (osebe podajo vnaprejšnje soglasje za sodelovanje v različnih anketnih raziskavah) ter anketiranje preko spleta. Standardi v uradni statistiki zahtevajo verjetnostne ankete, vendar se verjetnostni spletni paneli v Sloveniji še ne uporabljajo. Projektne aktivnosti za preučitev potenciala tovrstnih panelov so obsegale pregled literature, inventarizacijo anketnih vprašanj, izvedbo pilotnega verjetnostnega spletnega panela in pripravo celovite študije izvedljivosti.
 


Oktober 2023: SurveyWeightingGUI: Odprtokodna aplikacija za uteževanje anketnih podatkov

Luka Štrlekar (študent programa Uporabna statistika, modul Družboslovna statistika) in prof. dr. Vasja Vehovar (UL FDV) sta razvila odprtokodno aplikacijo (programski jezik R) SurveyWeightingGUI za uteževanje anketnih podatkov.

V anketnem raziskovanju je namreč pogosto potrebno podatke pred analizo utežiti. S tem zmanjšamo pristranskost ocen in zagotovimo ujemanje socio-demografske strukture. Procedure za tovrstno uteževanje so sicer že izdelane (npr. v R, STATA, SPSS …), vendar predpostavljajo, da so podatki predhodno povsem pripravljeni. Prav priprava podatkov pa je glavna in najbolj zamudna težava pri uteževanju. Gre za poimenovanje kontrolnih spremenljivk, vnos in arhiviranje kontrolnih podatkov, obravnavo manjkajočih vrednosti, problem premajhnih kategorij oziroma premajhnega števila enot, pa tudi za vprašanja rezanja in normaliziranja uteži ter za analizo njihovega učinka.

Aplikacija rešuje navedene dileme preko prijaznega spletnega vmesnika (GUI - Graphic User Interface), hkrati pa izvede tudi samo uteževanja ter ga evalvira. Pri tem uporabnik s samo R kodo uteževanja (Survey, Anesrake) nima neposrednega opravka. S tem je uteževanje postalo dostopno vsem, ki nimajo tehničnega znanja programiranja v R, uporabnikom, ki to znanje imajo, pa aplikacija drastično pohitri postopek.

Aplikacija se je v praksi odlično izkazala in je pri anketnih projektih Centra za družboslovno informatiko, FDV (cdi.si) ter Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (cjm.si), FDV prihranila zelo veliko časa.

Aplikacija SurveyWeightingGUI je prosto dostopna na spletu, pa tudi lokalno.

 

September 2023: Spletni paneli in kombinirani načini anketiranja 2023
 

Na Fakulteti za družbene vede, Centru za družboslovno informatiko je 28. septembra 2023 v sodelovanju s SURS in NIJZ potekal tradicionalni letni posvet Spletni paneli in kombinirani načini anketiranja. Program so sestavljale predstavitve iz Statističnega urada (SURS), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Centra za družboslovno informatiko (CDI) ter skupna razprava.

Namen dogodka je bil izmenjava izkušenj in spoznanj o najnovejših trendih s področja zbiranja, analize in primerjave anketnih podatkov v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Izvajalci anketnih raziskovanj so kot dobre prakse za spodbuditev sodelovanja v anketah izpostavili pomen motiviranih in angažiranih anketarjev, kakovostnih vprašalnikov in uporabo QR kod na dopisih za respondente.

Na temo profilov dajalcev podatkov in (ne)sodelovanja v anketah je SURS kot možna področja izboljšave za sodelovanje v anketah izpostavil klasično pisno komunikacijo (skrajšana besedila, uporaba piktogramov in jasne osnovne informacije o raziskavah), počasne odzive na informacije s terena, uporabnost spletne strani, organizacijo dela in slabo poznavanje SURS med mladimi. Izdelal je tudi analizo oseb, ki so vključena v statistična raziskovanja (t. i. persone) in za vsako predstavil dejavnike, ki so pomembni za njeno sodelovanje v anketah. Kot pomembne smernice za naprej je izpostavil nadgradnjo internih procesov, komunikacijo, prilagojeno generacijam, ter spremljanje in analizo neodziva.

Tudi NIJZ je delil svoje izkušnje z izvedbo raziskav v zadnjih treh letih. Izpostavljen je pomen sodelovanja in izmenjave mnenj ter izkušenj vseh sodelujočih, vključno z naročnikom, izvajalcem, anketarji in izbranimi osebami. Ugotavljajo, da spletni paneli za hitre ocene odlični, da so poštne ankete zaradi pandemije spet “in”; tudi najmlajše skupine rade sodelujejo, so pa poštne ankete precej drage. Zanimiva je ugotovitev, da sodelujoči v raziskavah o zdravju bolj cenijo rezultate in izvide kot pa praktične nagrade. SURS je predstavil tudi Mednarodni projekt Implementacija pametnega raziskovanja (Smart Survey Implementation - SSI), katerega strateški cilj je inovativna in zmogljiva statistična produkcija. Projekt bo skozi raziskovanje Načini zbiranja podatkov po meri ljudi (NZP) preveril naklonjenost respondentov uporabi pametnih funkcionalnosti, rezultati pa bodo znani 2024.

Na CDI je bilo razvito odprtokodno orodje za uteževanje in analizo anketnih podatkov. Primerjane pa so bile tudi ocene spremenljivk spletnih verjetnostnih panelov z uradnimi ocenami SURS in NIJZ ter z ocenami neverjetnostnih (komercialnih) spletnih panelov. Glavni dejavniki, ki lahko privedejo do razlik med ocenami so sicer način anketiranja, časovno trajanje anketiranja in nagrade. Analizirani so bili tudi stroški verjetnostnih panelov na enoto točnosti v primerjavi s komercialnimi, ki so približno enkrat cenejši. V splošnem pri večjih anketah neverjetnostni spletni paneli z večjimi vzorci (na račun nižjih stroškov) ne morejo kompenzirati pristranskosti. Za kakovosten neverjetnostni spletni panel je zato bistveno, da prepreči pristranskost ocen. Potencial verjetnostnih spletnih panelov v primerjavi z uradnimi anketami bo podrobneje raziskan v okviru projekta Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva.

Gradiva in predstavitve se nahajajo tukaj.